Kraljeva kapelica stoji na stičišču poti med Loko, Trzinom in gradom Jablje. Njena zgodovina sega daleč nazaj, saj je vrisana že v vojaške karte iz obdobja 1763–1787. Skozi čas je zamenjala več podob; sedanjo zaprto kapelico s polkrožno apsido je po prvi svetovni vojni zgradil domači stavbenik Matevž Hočevar.

Umetniška vrednost: Kapelica je prava galerija na prostem. Zunanjost krasita upodobitvi sv. Mihaela in sv. Florjana, notranjost pa razkošne poslikave Staneta Čada iz leta 1935 (sv. Ana in sv. Jožef). Osrednji element je kip Marije, milosti polne, ki je bil v slovesni procesiji pripeljan iz Trzina.

V jugozahodnem delu križišča cest, ki vodita iz Loke proti Trzinu in od glavne ceste Mengeš–Trzin proti gradu Jablje, stoji Kraljeva ali Malnova kapelica (Malnova zato, ker je bil nekdaj pri Kralju mlin).
Ni nam znano, kdaj so na tem mestu prvič postavili znamenje in kakšen je bil njegov namen. Gotovo pa je tu stala kapelica že v 18. stoletju, saj je vrisana v staro vojaško specialko: Josephinische Landesaufnahme 1763–1787. Zgrajena je bila iz skal, skoraj kvadratnega tlorisa, vendar manjša od današnje in pokrita s skrilavci, kar smo ugotovili ob začasni prestavitvi zdajšnje kapelice. Tedanji kapelici so rekli, kakor je zapisano v trzinski župnijski kroniki, Vovkovo znamenje.
Sedanjo, docela na novo pozidano kapelico so dali postaviti Kraljevi po prvi svetovni vojni. Zgradil jo je njihov sorodnik, stavbenik Matevž Hočevar iz Loke, in se s svojim znakom na zunanji steni apside tudi podpisal.
Kapelica je zaprtega tipa, pravokotnega tlorisa in s polkrožno apsido polmera 68 cm, široka je 225 cm, dolga 195 cm in visoka 645 cm. Štirje slopi so povezani s križno obokano kupolo, opasano z močno razčlenjenim zunanjim betonskim vencem. Vhodna sprednja stran je zaprta z zastekljeno leseno steno z vrati in polkrožno nadsvetlobo s prav tako polkrožnim oknom. Na sprednji strani je značilen trikotni zatrep. Ostrešje je leseno, streha pa pločevinasta in piramidalne oblike z nekoliko usločenimi stranicami. V sprednjo stranico je z žlotama elegantno vdelana strehica, ki pokriva zatrep, zadnja zahodna stran z apsido pa je zaključena s polstožčasto strehico. Vrh strehe je ozka in visoka štiristrana piramida, ki prehaja v simetrično dvojnozvončasto kroglo z visokim križem, ki ima deteljaste zaključke in žarke.
Severna in južna stran med slopi je pozidana. Nad nizkim 35 cm podstavkom je 105 cm visok parapet in nad njim bogata poslikava. Proti severu je upodobljen mengeški župnijski zavetnik sv. nadangel Mihael po izvrstni predlogi italijanskega slikarja Guida Renija, na južni strani pa je po nam neznanem avtorju naslikan sv. Florjan, ki gasi trzinsko cerkev. Zgornje slavoločne partije so poslikane s klasičnim ornamentom. Zunanjščino je leta 1924 poslikal Franc Mrčun iz Bišč (1881–1937) (Stane Stražar, Mengeš in Trzin skozi čas, 1993; Župnijska kronika). Od slik se je deloma ohranila v svežo malto vtisnjena risba. Zadnji, ki je popravljal poslikavo, je bil Andrej Perne iz Trzina.
Notranjost kapelice je leta 1935 razkošno poslikal Stane Čad iz Domžal. Na levi strani je upodobil sv. Ano z Marijo in na desni sv. Jožefa z Detetom Jezusom. Obe sliki sta nad parapetom v narisanem okvirju in signirani. Na levi je s čopičem napisano Čad Stane, na desni sliki v desnem spodnjem kotu pa Čad Stane 27. 6. 1935 Domžale. V času, ko je slikal notranjost kapelice je Stane Čad prebival pr’ Jakov Met. Med drugo svetovno vojno je bil ubit kot talec v Dragi. Slavoločni steni nad slikama sta okrašeni s temno rjavimi stiliziranimi rastlinskimi ornamenti na svetlejši podlagi.
Zadnja slopa sta pobarvana rjavo z rjavkastimi marmoriranimi polnili. Strop je sinjemoder. Apsida je okrašena kakor tron z naslikano težko baržunasto nagubano draperijo, ki polkrožni prostor navidez deli v tri dele, pri čemer je osrednji del namenjen Marijinemu kipu. Tudi polkupolasti zaključek apside je slikar razdelil na tri polja in jih okrasil s stiliziranimi cvetlicami. Na slavoloku je upodobljen Marijin simbol — goreče čisto srce, prebodeno z mečem bridkosti. Kip Marije, milosti polne, izdelan iz umetnega kamna, je delo Franca Ksaverja Tončiča (1865–1915), kiparja iz Kamnika. Franc Mušič Pavov mi je povedal, da je Marijin kip iz trzinske cerkve v veliki procesiji pripeljal njegov stari oče Janez Mušič s parom konj, ki so bili prav za to priložnost opremljeni z novo konjsko opremo, ki jo pri Pavu še vedno hranijo.
Ob božiču domačini postavijo v kapelici jaslice. Ljudje tu pogosto prižgejo sveče, da počastijo Marijo in se ji zahvalijo za vse dobro, ki so ga deležni, ali se priporočijo v različnih stiskah in potrebah..
Tudi Kraljeva kapelica je doživela povojno nestrpnost. Dne 22. decembra 1949 so jo na jabeljskem gradu stanujoči častniki oskrunili — vlomili so vanjo in razbili oba angela. Podrli so tudi Jafačenkov križ in poškodovali Metin križ. Franc Mušič Blažev in domači so jim preprečili nadaljnje pustošenje kapelice in umaknili Marijin kip do leta 1950, ko so častniki dokončno zapustili grad.

Celovita obnova: Zaradi slabega stanja in nagnjenosti objekta se je leta 2006 na pobudo Turističnega društva Trzin začela zahtevna obnova. Pod vodstvom Mestnega muzeja Mengeš je bila kapelica leta 2010 dvignjena, prestavljena na nove temelje, statično sanirana in restavrirana. Danes s svojo novo bakreno kritino in osveženimi poslikavami ponovno krasi okolico in služi kot prostor miru in zahvale lokalnih prebivalcev.
Dodano: Ni nam znano, kdaj so na tem mestu prvič postavili znamenje in kakšen je bil njegov namen. Gotovo pa je tu stala kapelica že v 18. stoletju, saj je vrisana v staro vojaško specialko: Josephinische Landesaufnahme 1763–1787. Zgrajena je bila iz skal, skoraj kvadratnega tlorisa, vendar manjša od današnje in pokrita s skrilavci, kar smo ugotovili ob začasni prestavitvi zdajšnje kapelice. Tedanji kapelici so rekli, kakor je zapisano v trzinski župnijski kroniki, Vovkovo znamenje.